AGA RUSE fabriek voor stikstof Ruše (Tovarna dušika Ruse TDR ) hier maakte met de reduceren op de cilinders AGA gas

Das Unternehmen PULKO VENTILI hat bei der Herstellung der Hochdruckventile bereits eine jahrelange
Tradition. Der Produktionsbeginn der Hilfsmittel für technische Gase reicht in die frühen 30-er Jahre, als das Unternehmen AGA RUŠE gegründet wurde.
Mit wachsendem Bedarf der technischen Gase in der Industrie vergrößerte sich auch die Nachfrage nach
Hochdruckventilen, sowohl auf dem heimischen als auch auf dem ausländischen Markt. Deswegen
fusionierte AGA RUSE mit der Stickstoff-Fabrik Ruše (Tovarna dušika Ruse TDR),
der einer der weltweit anerkannten Hersteller von KarAus der Tradition in die Zukunft
Innovative Lösungen für jedes Dach und Hochdruck-Ventile für medizinische und technische Gase.
bid, Stickstoff, Korund und anderer Zusätze bei der Stahlproduktion ist. Parallel mit der Entwicklung
der Hochdruckventile und Sicherstellung deren Qualität wurden Zertifizierungsverfahren seitens der heimischen (Norm JUS) als auch seitens der ausländischen Institutionen (O Norm, TÜV)
geführt.

Stikstoffabriek Ruše + AGA

Als Slowenien zu einem selbstständigen Staat wurde, zerfiel 1991 auch der gesamte jugoslawische Markt
und damit die Möglichkeit des Ventilverkaufs. Das Mutterunternehmen Tovarna dušika Ruse hat sich aus
dem Grund entschieden, das Unternehmen im Jahre 1994 zu verkaufen.
Seit damals befindet sich das Unternehmen zu 100% in Privatbesitz und versucht durch Qualität, Sicherheit und Verlässlichkeit seiner Produkte, vor allem aber durch zufriedene Kunden, seinen Weg in
die europäischen Märkte zu finden.

2.4.2 Tovarna dušika Ruše
Ruška tovarna dušika je zaradi skupnega elektroenergetskega izvora neposredno povezana z
gospodarskih organizmom Maribora. Avstro-ogrsko vojno ministrstvo za tovarno, ki naj bi
proizvajala karbid kot surovino za amonijak in dušično kislino je za lokacijo tovrstne tovarne
določilo Ruše. Odločilna je bila Drava s svojimi hidrološkimi posebnostmi, ki so jih sprva ocenili
švicarski inženirji, in ki je omogočila izgradnjo falskega elektroobjekta, kakor tudi velike ruške
tovarne. Na lokacijo tovarne je vplivala tudi odlična prometna lega, klima in delovna sila. Z
gradnjo so pričeli spomladi leta 1916, ko so prispeli iz Galicije prvi transporti ruskih ujetnikov.
Dela so hitro napredovala, saj so morali tovarno zgraditi istočasno z elektrarno na Fali. V letu
1917 so pripeljali tudi italijanske ujetnike, ki so večinoma sodelovali leta 1918 pri poskusnem
obratovanju prvega dela tovarne17
. Nove državne meje so ruško tovarno odrezale od
surovinskih virov: apna iz Peggaua, Gummerna in Halla pri Salzburgu ter koksa iz Moravske
Ostrave. Po dolgotrajnih zastojih so pričeli nabavljati antracit iz Porurja in apno iz apnic pri
Celju, ki pa je kakovostno zaradi visokega odstotka magnezija in fosforja slabši. Povojna

17 Pri karbidni peči.
Slika 24: Polnjenje zobne paste Clorodont. Slika 23: Delavci pakirajo milo Zlatorog.
37
proizvodnja se je omejila le na karbid, cianamid (apneni dušik) in kisik. Struktura proizvodnje
je bila zelo odvisna od svetovne konjunkture. Po vojni je ruška tovarna pričela proizvajati po
pogodbi s švedsko tvrdko AGA18 tako imenovani acetilen-dissous plin in organizirala široko
propagando za avtogeno varjenje. Od tod sloves tovarne AGA-Ruše. Uspelo jim je dvigniti
domačo porabo karbida (acetilena) in kisika, sporednega proizvoda, ki nastaja pri izdelovanju
dušika iz utekočinjenega zraka. Ko je japonski dumping kemičnih proizvodov izrinil ruško
tovarno z japonskega tržišča in tržišč Daljnega vzhoda, so našli nov vir dohodkov, ki je vedno
bolj pridobival na pomembnosti. To je bila proizvodnja ferokroma, ki je primes plemenitih
jekel. V Rušah so proizvajali letno 2600 ton ferokroma, zanj pa sta se zlasti potegovali Anglija
in Nemčija. Ruški ferokrom-suraffine je imel na svetovnem trgu odlično mesto, takoj za
francoskim, ki je veljal takrat za najboljšega na svetu. Kromovo rudo so pridobivali iz
Makedonije, od koder so prvi vzorci prispeli leta 1935. Proizvodnja tega strateško
pomembnega produkta je stekla leta 1937, ko so zgradili prvo peč za ferokrom, leta 1939 pa
drugo. (Kržičnik, 1956, str. 65-67)
V zgodovini Tovarne dušika v Rušah med obema svetovnima vojnama so najbolj pomembne
te letnice: leta 1918 je tovarna pričela z obratovanjem, leta 1925 so zgradili sortirane naprave
za karbid, ki so izboljšale kakovost komercialnega karbida, leta 1929 so zgradili novo karbidno
peč z dnevno kapaciteto 100 ton karbida. V tej dobi je bila ta peč največja na svetu. Kasneje
so jih posnemali v Nemčiji in Ameriki s pečmi še večjih zmogljivosti. Leta 1937 in 1939 so
zgradili peči za ferokrom, prav tako so leta 1939 postavili velike betonske silose za cianamid.
(Kržičnik, 1956, str. 65-67)

18 AGA-Ruše, združene jugoslovanske tovarne acetilena in oksigena d. d. so bile ustanovljene 1929. leta s
sedežem v Rušah. Obrati so bili razen v Rušah še v Rakovici, Alipašinem mostu pri Sarajevu in v Skoplju. Pri AGA
Ruše so bile udeležene Tovarna dušika Ruše, Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani in Svenska
Gesakkumulatoren A. B. Stockholm.

Tovarne dušika Ruše, dorp Vsebina.

Tovarne dušika Ruše